Categories
News

InRAZ NA 20. FESTIVALU NEVLADNIH ORGANIZACIJ LUPA 8. SEPTEMBRA 2022

InRAZOVCI bomo na festivalu nevladnih organizacij 8. septembra 2022 predstavili naše dosedanje delovanje in blagovno znamko Sloversity. Na stojnici se boste lahko pridružili organizaciji, pa tudi od blizu pogledali Artizanke ter RAZbaretke. Kakorkoli, veselimo se neobveznega klepeta z vsakim obiskovalcem.

Veselimo se srečanja z vami! Ne zamudite – Prešernov trg v Ljubljani, 8. september 2022!

InRAZ bo tam – zase in za vas 🙂

https://www.cnvos.si/novice/3053/bliza-se-praznik-nevladnikov-odprli-smo-prijave-na-20-festival-nevladnih-organizacij-lupa/

Categories
News

ARTIZANKE NA POHODU!!!ZALOGE OMEJENE! BUY NOW!

Categories
News

Večer poezije

Trubarjeva hiša literature in Inštitut za spodbujanje raznolikosti InRAZ organizirata večer poezije s predstavitvijo pesnikov iz Slovenije ter Hrvaške, ki sta skozi sodelovanje spletla močne vezi in skupaj izmenjujeta vtise o bolečini, ki spremlja sodobnega človeka, v današnjem, kompleksnem, a hkrati tako zelo črno-belem, poenostavljenem in plitkem svetu.

Dogodek bo v Trubarjevi hiši literature, v Ljubljani, 16. maja 2022 ob 18. uri.

O GOSTIH:

Saša Slavković – Salke

Saša je pesnik iz gorenjskega Golnika. Njegova dvojezična slovensko -hrvaška zbirka Gol i(n) bos s tankočutnimi verzi opozori na tegobe današnjega sveta in na človekovo soočanje s praznino, ki se iz dneva v dan širi. Ob tem Salke ne pozabi na dobro mero ironije in hudomušnosti.

Lean Radić

(ANTI)BIOGRAFIJA

Lean je koncept.
Rođen 13. 5. 1977. u Rijeci. On prvenstveno nije ono što Jeste niti postoji poradi onog što je Sada. Prazan prostor između umjetnika i umjetničkog djela, složen u svome morbidnom eksperimentu. Antiumjetnik. Pluralista jednog nepostojećeg vremena. Od samog začeća levitira kroz imaginaciju, mrtvu sliku individualnosti. Ovdje među nama putuje suprotstavljen svim konstituirajućim praksama. Možda je stvarno poezija rođena u njemu. Možda. Dominantan, ali samozatajan, krvari Riječ niz falus bitnosti – ne vjeruj svemu što vidiš – u većini svojih segmenata On hoda po temelju slobode. Ritual izražaja, manipulacija elemenata; dematerijalizira djelo izgubljen u višim sferama uma, razvija stalan kritički stav prema tradicionalnoj umjetnosti.
Lean je koncept.
Antiumjetnik.
Prisutnost vlastitog nagona. Ogoljen do maksimalne granice izdržljivosti.

(ANTI)BIOGRAFIJA

Lean je koncept.

Rojen 13.5. 1977 na Reki. On prvotno ni tisto, kar Je niti ne obstaja zaradi tistega, kar je Sedaj.

Prazen prostor med umetnikom in umetniškim delom, kompleksnim v svojem morbidnem eksperimentu.

Antiumetnik. Pluralist nekega neobstoječega časa. Od samega začetka levitira skozi imaginacijo, mrtvo sliko individualnosti. Tukaj med nami potuje zoperstavljen vsem obstoječim praksam. Mogoče je poezija resnično rojena v njem. Mogoče. Dominanten, vendar v samoodrekanju, krvavi Beseda niz falust bistva – ne verjemi vsemu, kar vidiš – v večini svojih segmentov On hodi po temelju svobode. Ritual izraza, manipulacija elementov; dematerializira delo, izgubljen v višjih sferah uma razvija stalen kritičen odnos do tradicionalne umetnosti.

Lean je koncept.

Antiumetnik.

Prisotnost lastnega nagona. Ogolel do skrajne meje vzdržljivosti.

Lean RADIĆ

IZBOR

Nosili smo dječji lijes
prema groblju.
Ranije toga dana
pijančevali smo i pozdravljali tamu.
Netko je ipak upalio svjetlo.
Ugledam
pravo lice Zemlje
(i krhotine koje plove Zlom Bogu oko glave.)
Nosili smo dječji lijes prema groblju.
Ti ga nisi nosila.

Ostala si u praznome domu
i čitala Sofijin izbor.

Saša Slavković – Salke

DELTA NEBA

Zemlja.
Izlije crnicu,
vjetar ju raspuše
preko neba.
U meandrima
mrijeste se
oblaci.

Categories
News

Pogovor o neodvisnem novinarstvu

Trubarjeva hiša literature in Inštitut za spodbujanje raznolikosti InRAZ vas vabita na pogovor o neodvisnem novinarstvu in medijski svobodi, ki jo živimo danes. Pogovor se bo odvijal v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani , 9. maja 2022 ob 20. uri.

Slovenska novinarja Grega Repovž in Dejan Pušenjak bosta izmenjala pogled na novinarstvo, na svobodo medijev in možnost neodvisne medijske produkcije. Predstavila bosta svoj pogled na medijsko krajino v Sloveniji in po svetu ter reflektirala svoj položaj glede na dosedanje izkušnje v medijskem prostoru. Razprava bo potekala interaktivno. Prisotni so povabljeni, da delijo mnenje o vedno bolj pereči temi neodvisnega poročanja v novi/stari družbeni realnosti.

Pogovor bo moderirala mag. Lucija Unuk, direktorica Inštituta za spodbujanje raznolikosti InRAZ.

Kratko o sogovornikih

Grega Repovž

Grega Repovž je odgovorni urednik tednika Mladina, ki ga vodi od leta 2006. Pred tem je bil novinar in komentator dnevnika Dela ter Sobotne priloge. Med leti 2001 in 2011 je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije.

Dejan Pušenjak

Dejan Pušenjak. Mariborčan. Po gimnaziji in diplomi iz filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti se je zaposlil kot ljubljanski dopisnik Večera, v 90. pa mahoma prestopil v prvo ekipo komentatorjev pri osrednjem slovenskem časniku Delo. Lani je izdal svoj knjižni prvenec z naslovom Retrovizor, ki razkriva zakulisje slovenske medijske krajine.

Categories
News

RAZbaretka

RAZbaretka je na voljo na https://www.inraz.org/product/razbaretka/!

Vas zanima, od kod izvira baretka in njena pot z ljudmi do današnjega dne?

S pomočjo članka Rachel Lubitz The History of the Beret: How a peasant’s Hat turned into a Political Satetment, ki ga je na spletnem mestu MIC objavila 21. 6. 2016, se lahko sprehodite po dosedanji življenjski poti baretke. Za vas smo pripravili povzetek v  slovenščini.

Kam pa vas bo popeljala RAZbaretka je odvisno od vašega stila in (pre)drznosti ☺

 Zgodovina baretke ali kako se je kmečki klobuk spremenil v politični simbol

21. 6. 2016

Ko pomislite na “beretko” se vam v glavi precej verjetno lahko pojavi  podoba kul Francozinje, ki izgleda kot Brigitte Bardot. Kadi cigareto in/ali okuša bageto. Dežuje, ona pa nosi črno baretko, da zaščiti svoje blond lasje pred počasnim deževanjem. 

Druga možnost je, da se vam prikaže podoba Che Guevare, s črno baretko in srebrno zvezdo na sprednji strani. Tretja Črn panter s pestjo v zraku, ali paa Beyonce, ki v svoji oddajo plesalce v ozadju postavi v kostime panterjev.

Baretka je v garderobah ljudi prisotna že nekaj časa in je bila povezana z množico različnih tipov ljudstev, držav in identitet. 

Pa opravimo majhen sprehod po njeni zgodovini.

Silhueta baretke, ki jo poznamo danes – disk iz volne, ki tesno objema glavo uporabnika – obstaja že tisoče let.  Arheologi so v grobnicah iz bronaste dobe (3200–600 pr.n.št.) v Italiji in na Danskem našli sledi klobukov, podobnih baretkam, bile so tudi upodobljene na skulpturah in slikah po Zahodni Evropi. V stari Grčiji in Rimu zgodovinarji pojasnjujejo, da  so ljudje nosili predvsem dve vrsti klobukov – petasos, ki je bil klobuk za sončenje, in pileos, ki je bil stožčast – in ta dva sta se sčasoma razvila v ploski klobuk iz volne. 

Čeprav sta se oblika in velikost tega klobuka spreminjali, ko se je pojavil v drugih delih Evrope med 400 pr. n. št. in 13. stoletjem je bil za ploski klobuček en temelj: vsi so bili narejeni iz klobučevine. Izdelava je bila poceni in enostavna, potrebna je bila le volna, voda in pritisk, zato so kmetje in pastirji nosili pokrivala, ki so jih ščitila pred slabim vremenom. 

Med 1500 in 1600 je ploski klobuk iz klobučevine postal priljubljen med najrevnejšimi sloji, čemur je botrovala poceni izdelava klobučevine, v 14. in 14. stoletju so baretkam podobni klobuki bili razširjeni med kmeti in umetniki, med najrevnejšimi sloji. Nosil jo je tudi Rembrandt. Postala je ena izmed najbolj uporabnih predmetov, ki jih je lahko nosila oseba, ki bi delala zunaj (kot so to storili številni krajinski umetniki.

Okoli leta 1800 se je baretka pod tem imenom prvič pojavila v Španiji med drugo karlistično vojno, ko se je Tomas Zumalacarregui, vodja karlistov pojavil z rdečo baretko  s čimer se je začela dolga vrsta revolucionarjev in militariziranih oseb, ki so si nadeli ravno to pokrivalo. Baretka je dobila političen pomen.

Beseda “beretka”, ki je prvotno francoskega izvora  je bila prvič dokumentirana leta 1835. Izvira iz latinske besede “birretum”, izraz “bearnais berret” pa se nanaša na ravno, volneno kapo, ki jo nosijo lokalni kmetje. 

 V tem času je v Franciji, v nasprotju s Španijo, modra baretka postala simbol gorskega vojskovanja, pri francoskih Chasseurs Alpins, ki so nosili svetlo modre baretke, da bi označili svoj status elitnih pripadnikov francoske vojske.

Medtem je črna baretka v večini Evrope  še vedno ostala simbol kmečkega statusa.

V zgodnjem 20. stoletju je  črna baretka postala modna kos oblačil za ženske, saj naj bi bila izredno šik. Na prelomu stoletja se je v Franciji zgodilo, da so tako moški kot ženske klobuk spremenili v metropolitansko pokrivalo. Na ulicah Pariza v dvajsetih letih prejšnjega stoletja so umetnike, pesnike, pisatelje, pevce in igralce od npr. Ernesta Hemingwaya in francoske pevke Edith Piaf do francoske igralke Arletty in LAUREN Bacall  videli s kapo iz klobučevine, ki je simbolizirala boemski življenjski stil. 

V 40. in 50. letih 20. stoletja je baretka, zaradi množičnosti, elegantnosti in pa enostavne in poceni izdelave postala opažena tudi v vojski. Pred tem je britanski kraljevi tankovski korpus med prvo svetovno vojno sprejel črne baretke zaradi njihove uporabnosti in sposobnosti skrivanja oljnih madežev. Tako se je do petdesetih let prejšnjega stoletja že začela širiti baretka kot vojaško oblačilo, pri čemer so posebne enote ameriške vojske sprejele zelene baretke, kar je bila modna izjava, tako izjemna, da je bila skupina moških kmalu znana kot »zelene baretke«. Od takrat naprej so se baretke širile še naprej v različne vojaške veje in skupine po vsem svetu, od Kitajske in Šrilanke, do Kanade in Ukrajine. 

V 60. letih 20. stoletja je baretka postala revolucionarni simbol. Bila je zaščitni znak ljudi kot sta bila Che Guevara in Fidel Castro, ki sta nosila črne baretke na svojih političnih nastopih. 

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (in v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja) so baretke nosile skupine aktivistov po vsem svetu, vključno z, najbolj znano, člani stranke Črni panter . Njeni člani so bili znani po tem, da so nosili veliko črnega usnja, pudrasto modro srajco, črne čevlje in svoje lase v naravnem stanju s črno baretko, ki je bila podobna zelenim baretkam, ki so jih nosili vojaki. 

Danes politična baretka in modna baretka živita druga ob drugi – ljudje ki jo nosijo lahko izražajo svoja politična stališča lahko pa le uživajo ob nošenju elegantnega, udobnega in šik pokrivala. Baretka ima zagotovo veliko moč.

Categories
News

Glasujte za svojo Artizanko!

Na Facebooku lahko glasujete za svojo Artizanko in sodelujete v nagradni igri. Izmed dveh modelov, ki bosta prejela največ glasov, bomo izbrali dva glasovalca, ki sta podprla izbrani model. Nagrada je seveda Artizanka!

Glasujte tukaj: https://www.facebook.com/105444268768723/posts/111184041528079

Categories
News

MALO DEDIŠČINE IN ALI SI VEDEL/A?

NE POZABI BOROVO!

Borovo je 7. junija 1931 ustanovil češki industrialec Tomaš Bata  (JA, TO JE TA BATA !!!) in začel proizvodnjo obutve na periferiji Vukovarja (Jugoslavija je bila takrat periferija, kot je danes za novodobne kapitaliste Azija).

Več v prvih letih obstoja je tovarna Bata prešla na kombinatsko organizacijo, tj. sama je proizvajala vse potrebno za proizvodnjo (če nisi vedel, so bile za čas prve Jugoslavije zelo popularne zadruge – zadruga tako ni iznajdba povojnega socializma).

Leta 1933 se je začela proizvodnja gumeno-tehničnih izdelkov, tako je Bata na območju gumarske industrije postal eno od prvih podjetij na področju bivše Jugoslavije.

Vzporedno z rastjo podjetja se je spreminjal in napredoval ves vukovarski kraj. Rojevalo se je novo modern znanje,  tovarniška naselja. Zaposlovalo se je na tisoče ljudi in razvijale so se nove veščine in kompetence. V do takrat kmetijski periferiji so nastajale nove modern šole, športni in družbeno-kulturni objekti, razvijalo se je družabno povezovanje ljudi. 

Po koncu vojne 1945. leta je bila tovarna nacionalizirana in ustanovljen je bil Kombinat gume in obutve Borovo. Pod tem imenom in skozi različne organizacijske oblike je Borovo nadaljevalo poslovanje vse do leta 1991, ko se je ponovno pričela vojna.

V obdobju od 1947 do konca 1980-ih je Borovo zraslo v največje in ekonomsko najmočnejše podjetje v proizvodnji in prodaji obutve in gume v tem delu Evrope.

Iz impozantne zgodovine Borova je dovolj navesti podatke o proizvodnji več od 20 milijonov parov obutve letno, tisoč ton avtogum in gumeno-tehničnih izdelkov. Imelo je več kot 22 tisoč zaposlenih v tovarnah na današnji lokaciji in več kot 600 maloprodajnih objektov. 

To obdobje je zaznamoval pomemben izvoz izdelkov Borova v evropske in druge države. Relativno dobra infrastruktura Borova je omogočila tovarni pozitivni vpliv na razvoj tega območja, tako gospodarski kot tudi kulturni, socialni in športni.

Leta 1968 je izdelana  Borosana. Razvil jo je tim s strokovnjakom na čelu, ortopedom dr. Brankom Strinovićem. Borosana  je še danes zaščitni znak Borova.

Leta 1976 so na trg lansirane športni copati pod imenom Startas, ki so na začetku bili namenjeni za igranje namiznega tenisa.

Zaradi vojnih dogodkov leta 1991 je Borovo prekinilo poslovanje. Številni objekti so bili uničeni. Od 1992 do 1997 uprava Borova deluje iz Zagreba, proizvodnja pa se odvija v Donjem Miholjcu. 

Leta 1998 je Borovo dobilo svoje premoženje v Vukovaru, se organiziralo kot poslovna skupina in pričelo s proizvodnjo oblačil in gumeno-tehničnih oblačil na matični lokaciji.

Leta 2008 je proizvodnja usnjene obutve preseljena v obnovljeno in tehnološko dobro opremljeno zgradbo Obućara. Tega leta je Borovo certificirano po standardu ISO 9001.

Categories
News

Ne samo še ena nevladna organizacija!

Na svet je privekal Inštitut za spodbujanje raznolikosti! Zakaj? Z inštitutom želimo sooblikovati boljšo prihodnost, družbo, ki ima za glavne vrednote mir, iskanje dobrobiti, multikulturnost, zdravje, estetske vrednosti, zdravo in čisto okolje, ugodno podnebje in trajnostno rast. Umetnost in kultura ter vzgoja aktivnih državljanov globalne skupnosti sta pomembni komponenti prizadevanj inštituta.

Photo by Tim Mossholder on Unsplash